Biološki del

OKOLICA BOHINJSKEGA JEZERA

Sprehodili smo se ob strugi potoka Savica in si ogledovali okolico. Profesorica biologije nam je pokazala različne primere gliv, rastlin in tudi živali ter jih na kratko opisala (življenjski prostor, značilnosti, prepoznavne lastnosti..). Opazovali smo drevesa, gobe, praproti, lišaje, rastline ob vodi in ostale rastline. Nekatere organizme smo že poznali in jim lahko določili sami ime, nekatere pa smo videli prvič. Spodaj so navedeni nekateri primeri s slikami.

 

 

SAVICA

Datum	22.9.2014
Ura	14h – 15h
Geološka sestava tal	Prod, večji kamni, skale
Okolica	Mešani gozd (vrba, javor, glog, dren, leska), podrastje
Dejavnosti v bližnji okolici	Triglavski narodni park – turizem, poljedelstvo
Breg struge	Naraven, obrasel
Večje živali v okolici	Ptice, divjad

 

 

 

Odvzem organizmov

Namen naloge je bil ulov in poimenovanje organizmov, ki bi jih kasneje podrobneje preučili pod mikroskopom in lupo.

Prostor odvzema organizmov

V ponedeljek 22.9.2014 smo med 14. in 15. uro iskali vodne organizme. Vodne organizme smo iskali v rečni strugi reke Savice.
Ob sami rečni strugi so rasla drevesa, katerih krošnje so segale nad rečno strugo. Skale so bile preraščene z mahovi.
Dno rečne struge je prekrival prod in kamenje, voda je bila bistra, globina ni presegala 1,5 metra.
Same organizme smo iskali v produ, pod skalami ter pod krošnjami dreves v rečni strugi.

Postopek

Oblečeni v ribiško opremo in škornje, smo z mrežo in banjico poskušali uloviti čim več organizmov. S pomočjo mreže,
obrnjene proti toku, smo najprej zajeli organizme izpod krošenj dreves.
Ujete organizme smo hitro prenesli v banjico, katero smo prej napolnili z rečno vodo. Nato smo z mrežico lovili pod kamni in
skalami ter v produ. Vsebino te mrežice smo prenesli v drugo banjico, ki je prav tako bila napolnjena z rečno vodo.
V drugo banico smo skupaj z organizmi prenesli tudi rečni prod. Da bi prenesli vse organizme, smo mrežico rahlo otresli.
Nato smo počakali, da se je vsebina polegla. Tako smo lažje odstranili večje delce (listje, kamne…) in opazovali  žive organizme.
Ujete organizme smo prelili iz banice v steklene kozarce in jih odnesli v kočo, kjer smo nadaljevali s preučevanjem pod lupo in mikroskopom le teh.

 

 

 

BOHINJSKO JEZERO

 

 

Datum	23.9.2014
Ura	15h – 16h
Geološka sestava tal	Prod, pesek, kamni
Okolica	Mešani gozd (vrba, javor, glog, dren, leska), podrastje
Dejavnosti v bližnji okolici	Triglavski narodni park – turizem, poljedelstvo
Obala	Naravna, obrasla
Večje živali v okolici	Ptice, divjad

 

Odvzem organizmov

Namen naloge je bil ulov in poimenovanje organizmov, ki bi jih kasneje podrobneje preučili pod mikroskopom in lupo.

Prostor odvzema organizmov

V torek 23.9.2014 smo med 15. in 16. uro iskali vodne organizme. Vodne organizme smo iskali v Bohinjskem jezeru.
Ob obali s majhnimi kamenči in prodom so rasla drevesa, katerih krošnje so segale nad/v jezero. Dno jezera je prekrival prod in majhno kamenje,
voda je bila bistra, globina pa se je hitro spuščala. Same organizme smo iskali v produ (v plitvi vodi).

Postopek

Oblečeni v ribiško opremo, mrežo in banjico smo poskušali uloviti čim več organizmov.
S pomočjo mreže smo zajeli organizme v različnih lokacijah na obali jezera. Ujete organizme smo hitro prenesli v banjico,
katero smo prej napolnili z jezersko vodo. Organizme smo lovi v parih – dijak je z rokami segel v vodo in rahlo premešal zgornjo plast proda,
med tem ko je drugi poskušal zajeti čim več organizmov z mrežico. Da bi prenesli vse organizme, smo mrežico rahlo otresli.
Nato smo počakali, da se je vsebina v banjici z jezersko vodo polegla. Tako smo lažje odstranili večje delce (listje, kamne…)
in opazovali  žive organizme. Ujete organizme smo prelili iz banice v steklene kozarce in jih odnesli v kočo,
kjer smo nadaljevali s preučevanjem pod lupo in mikroskopom le teh.

 

MIKROSKOPIRANJE

Vodne organizme smo zajeli v steklene kozarce ter jih odnesli v kočo, kjer smo si jih podrobneje pogledali pod mikroskopom in lupo. Preučevali smo pogostost organizmov na različnih mestih ter specifične lastnosti posameznih organizmov (ogrodje, okončine, priseski…). Pri poimenovanju smo si pomagali z določevalnimi ključi in knjigami.

Določevalni ključi so sistemi, ki pomagajo pri uvrščanju organizmov v sistem oz. pri prepoznavanju nam ne znanih organizmov. Poznamo več vrst določevalnih ključev:

• Slikovni določevalni ključi – so manj natančni in namenjeni za laično rabo.
• Dihotomni določevalni ključi – razlikujemo organizme po neki lastnosti v dve skupini. Poznamo dve vrsti dihotomnih določevalnih ključev:
  • Pajčevinasti dihotomni določevalni ključ – je pregleden, vendar namenjen majhnem številu osebkov.
  • Linearni dihotomni določevalni ključ – je težji za uporabo, vendar je namenjen za neomejeno število osebkov.

Pripomočki:

• set s priborom (skalpel, pinceta, igla…)
• kapalke
• petrijevke in banjice
• mikroskopi in lupe

Opazovali smo očitne razlike med organizmi v reki ter organizmi v jezeru, predvsem v njihovih prilagoditvah na okolje, ki so navedene spodaj, glede na življenjski prostor. Spodaj so omenjeni le najpogostejši, našli smo tudi druge.

 

VPLIVI TOKA NA ORGANIZME

 

Reka:

Za preživetje organizmi plavajo v nasprotni smeri toka (proti toku), se skrivati pod kamni ali pa se jih oprijemajo. Organizmi so izjemno hidrodinamični in v večini manjše velikosti. So ploščati in nekateri so celo obteženi z različnimi materiali.

Rečni organizmi:

• Ličinka mladoletnice – obdana je s kamenčki, ki jo obtežijo, da je ne odnese tok
• Enodnevnice – prav tako kot ličinke mladoletnic, se pred tokom zaščitijo s kamuflažo iz kamenčkov, vejic ali listja
• Ličinke komarjev – premikajo se s trzanjem telesa, zato jih imenujemo tudi trzače

 Ličinka mladoletnice obdana z listki

 enodnevnica

 ličinka komarja – trzača

Jezero:

Organizmi mirno plavajo, lebdijo, hodijo po dnu ali pa hodijo po gladini, pri čemer izkoriščajo površinsko napetost. So večji kot rečni organizmi in najdemo jih različnih oblik.

Organizmi v jezeru:

• Tubifeks – maloščetinec; vodni organizem, ki lahko živi v zelo umazanem (onesnaženem) okolju. V jezeru smo jih našli le nekaj, živijo pa lahko tudi v reki
• Ličinka kačjega pastirja – ena največjih organizmov, ki smo jih imeli pod lupo; med razvojem se večkrat levi; je plenilec
• Vrtinčarji – nekatere vrste lahko živijo tudi v vlažni zemlji

 efemerotteri

FLORA

Proučevali smo jo na kraju samem, saj si kot naravovarstveniki prizadevamo ohraniti naravo. Nekatere rastline smo že poznali, druge smo spoznali na novo. Profesorica biologije nam je povedala značilnosti posameznih rastlin, nekatere pa smo poiskali tudi v knjigi. Mikroskopirali smo tudi nekatere alge, npr. nitaste zelene alge (spirogira, chara), pri katerih smo našli tudi primer konjugacije. Konjugacija je spolno razmnoževanje alg, pri čemer skozi kopulacijski mostiček potuje moška gameta do ženske – tako nastane zigota, ki zraste naprej v novo nitko. Razmnožujejo se tudi nespolno – z cepitvijo nitk. Menjavanje spolne in nespolne generacije imenujemo metageneza.
V okolici smo našli različne vrste dreves

Po končanem laboratorijskem delu smo kozarce odnesli nazaj k jezeru ter organizme vrnili v njihovo naravno okolje. Voda je vir življenja in zanimalo nas je kako kakovostno življenje nudi voda iz Bohinjskega jezera in iz potoka Savica. Oba primera smo uvrstili v prvi kakovostni razred – najbolj čista voda. Kakovost vode je izraz za fizikalne, kemične in biološke značilnosti vode. Iz biološkega vidika smo to tudi dokazali, saj smo v kratkem času ulovili veliko število različnih organizmov (ličinka komarja, enodnevnica, tubifeks, medicinska pijavka, ličinka kačjega pastirja…) med katerimi so tudi živi pokazatelji oz. bioindikatorji čiste vode.

BIOINDIKATOR je organizem, ki ga uporabljamo za oceno (indikacijo) stanja določenega ekosistema. V našem primeru je določeni ekosistem Bohinj, bolj natančno Bohinjsko jezero in potok Savica, ki se izliva v Bohinjsko jezero. S pomočjo bioindikatorjev in številom različnih vrst organizmov lahko določimo čistočo vode. V potoku Savica so najpogostejši bioindikatorji enodnevnice in ličinke komarja, v Bohinjskem jezeru pa vrtinčar, medicinska pijavka ter, pravo tako kot v potoku, enodnevnice.

 

 Lišaj – bioindikator čistega zraka